[ Pobierz całość w formacie PDF ]

motil in podrl, sasoma, ko je to re bolje premislila, pa
se ga je celo veselila. To je dobro vedela, da bo ul Pavel
o njej, e bo kaj popra0 eval, veliko slabega, zato ji je bilo
v0 e, da se je zdaj sam preveril, kako po krivici jo ljud-
je napadajo in obrekujejo.
Zvonirka se je s herami pri prijateljici precej dolgo
pomudila; ko je pri0 la za Pavlom v br0 linsko krmo, sta
se bila on in Anica e prav veliko pomenila in se trdno
seznanila. Vsled naznanil dekle Katre je Anica dobro ve-
dela, kako in kaj ji je govoriti s Pavlovo maeho in nje-
govimi po pol sestrami. Bile so vse precej o0 abne klepe-
tulje, ki jih je lovek lahko pridobil na svojo stran, ako
jih je hotel astiti in povzdigovati in je znal prav mast-
no in sladko hvaliti njihovo gospodarnost, spretnost, ra-
zumnost in ljubeznivost. Takih poslov je bila Anica va-
jena, niso je stali ni truda. Samo na to je morala pazi-
ti, da ne izusti kake predebele in oitne lai, ker bi ji si-
cer tako prilizavost pametni in odkritosrni Pavel uteg-
nil morebiti kaj zameriti. Regljala je trapastim babnicam
108
PRI PASTIRJIH NA ABJEKU
BESeDA
tako po volji in na srce, da so se ez dobro uro z njo e
sprijaznile in jo povabile k sebi na cerkveni shod, ki je
imel biti drugo nedeljo. To se ve, da jim ni odrekla.
Pri0 la je e zgodaj zjutraj in jim je pomagala kuhati,
pei in creti, kar je izvrstno znala. Za mizo je Zvonirko
kar oarala s svojo zgovornostjo in sladkarijo, da se je
morala z njo posestriti. Namazana kola so tekla odslej
bolj gladko in hitro naprej. Anica je vzela na hi0 o sto
goldinarjev na posodo, da je imela kaj za podkupljeva-
nje. Vsem ni mogla zama0 iti ust, pa niti ni potrebovala.
Obdelavala je samo take, ki so bili po njeni misli najbolj
nevarnmi in veljavni. Najbolj vana se ji je zdela kuha-
rica domaega upnika. Kuhinjski dekli je potisnila v
ep celih dvajset goldinarjev, ker je bilo sploh znano, da
ji kuharica vse verjame in se nanjo popolnoma zanese.
Dekla jo je pri svoji predstojnici neprenehoma hvalila,
sosebno ji ni pozabila povedati, koliko trpi nedolna
reva od strupenih jezikov. e bolj je prepriala Anica ku-
harico o svojem neomadeevanem po0 tenju s tem, da ji
je prinesla dva dobro rejena kopuna. Zdaj se je e sme-
la pribliati tudi upniku. Dala mu je trikrat zaporedo-
ma po tri goldinarje, da bi bral ma0 e za njene star0 e.
Tudi je 0 la vekrat v Preni k sv. obhajilu. Spovedovala
se je pa, kakor je pravila, vselej v mestu pri frani0 kanih,
eravno je iva du0 a e veliko let ni videla pri nobeni
spovednici.
109
PRI PASTIRJIH NA ABJEKU
BESeDA
Pavel je zael resno misliti na enitev, ali prav lahko
ta re vendarle ni napredovala. Kakor silno so hvalisa-
le Anico po eni strani njene najete in kupljene prijate-
ljice, tako silno so jo pa grajali po drugi razen opravljivk
vsi nepristranski ljudje, ki so omilovali vrlega deka, da
se hoe zavozlati s tako blodnico. Teta Rozala je 0 la
vpra0 at za svet preenskega upnika. Gospod je rekel,
da nee ni priporoati in ni odbijati. Poprej da je bila
Anica, kolikor ve, precej zgubljena, pozneje pa da se je
jako popravila in pobolj0 ala. Zdi se mu zdaj spokornica,
ali ne more biti porok, e ne bo zagazila v stare grehe
nazaj. Te besede so ostra0 ile teto in Pavla, ne pa drugih
Zvonirjevih, stara in njene here so bile v Anico tako
zaljubljene, da niso mogle o njej ni slabega pomisliti.
Dejale so: ,Far je zloben, klofuto ji je moral zaloiti na
vsak nain. Ker vsi vidimo, kako je ista in blaga, si ni
mogel pomagati drugae, kakor s tem, da je dal brco
njenim otrojim letom, ko je 0 e nismo poznali. Otroci
niso svetniki  to vemo brez preenskega fajmo0 tra.
Po dolgem omahovanju in odla0 anju in po brez0 te-
vilnih prepirih in bitvah babjih je rekla teta Rozala si-
novcu: ,Pavel, e bo0 poslu0 al ljudski glas, se ne bo0 ni-
koli enil. Za Adamom in Evo ni bilo 0 e nobenega eni-
na in nobene neveste, ki bi jih bili vsi hvalili in pripo-
roali. Prosi tedaj za razsvetljenje sv. Duha! Pojdi v ne-
deljo k spovedi in sv. obhajilu in moli s isto du0 o za
110
PRI PASTIRJIH NA ABJEKU
BESeDA
pravo misel v tem imenitnem vpra0 anju. Pavel je dejal:
,Teta, imate prav. To je res, e me ne bo Bog sam napo-
til, je bolje, da vse pustim. Ljudje loveka bolj zme0 ajo
nego poue. V nedeljo se je spovedal in pristopil h go-
spodovi mizi s posebno gorenostjo. Ko so se ljudje
raz0 li, je molil v sveti tihoti in samoti tako, kakor mu je
svetovala teta, da bi mu naklonil Bog dobro eno. Mo-
litev ni bila ravno napana, ali Pavel je prosil ta pot pre-
ve le za posvetno sreo, ki pa ni vsakemu namenjena
niti ne za vsakega koristna. To je bil brez dvombe vzrok,
zakaj ga Bog ni hotel usli0 ati.
Ko se je po konani pobonosti ozrl, je zagledal blizu
sebe kleeo Anico, na videz vso zamaknjeno v molitev
in bogosluno premi0 ljevanje. Mrcina se mu je bila na-
la0 nastavila, ker je zvedela od Katre, da bo pri0 el zjut-
raj v cerkev in tudi zakaj. Pavlu pa se je pamet tako zme-
0 ala, da je imel njeno priujonost za oitno znamenje
in povelje boje, da naj jo vzame. Zdaj ni pomoglo ve,
ugovarjati in braniti. ez tri tedne se je dal z Anico po-
roiti.
Prepozno kesanje je nastopilo kmalu, menda e na
svatbi. Nevesta se je upijanila in stra0 no kosmato kvan-
tala, da je enin kar v tla gledal in se ves tresel od jeze in
srama. ez mesec je pri0 la obiskat Pavla teta Rozala in
ga je vpra0 ala, kako mu je. On ji ni ni odgovoril, ampak
je za0 kripal z zobmi in 0 el pro. Po okolici se je 0 irila go-
111
PRI PASTIRJIH NA ABJEKU
BESeDA
vorica, kako slabo ive in se razumejo pri Zvonirjevih:
da ona ni nikoli trezna, da se klati po krmah s faloti,
svojimi starimi znanci, in ne pride vasi po tri dni ni
domov. Neki dan se je oglasil pri nas stric Nace in je
vpra0 al, e vemo, zakaj je buala prej0 nji dan taka bur-
ja. Mi smo rekli, da ne. On pa je dejal: ,Ravno zdaj sem
sli0 al, da se je tam pod Daljnim vrhom nekdo obesil.
Na0 a mati so zavpili: ,Nikar ne pravi kdo, saj se lahko [ Pobierz całość w formacie PDF ]